Omemba: Nina Gostiša

»Na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»onkraj vprašanj kontekstualne ustreznosti v prevodu uspešno realizira slogovne premene izvirnika, v katerem se trdi realizem življenja protagonistke prepleta s poetično, celo magičnorealistično dikcijo.«

»Prevajalka to poustvarja z odličnim občutkom za ritem in zven, pri čemer vešče uporablja številna stilistična sredstva, od aliteracije do paralelizmov.«

»obenem pa se uspešno spopada z dolgimi, skladenjsko kompleksnimi povedmi izvirnika.«

»Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»onkraj vprašanj kontekstualne ustreznosti v prevodu uspešno realizira slogovne premene izvirnika, v katerem se trdi realizem življenja protagonistke prepleta s poetično, celo magičnorealistično dikcijo.«

»Prevajalka to poustvarja z odličnim občutkom za ritem in zven, pri čemer vešče uporablja številna stilistična sredstva, od aliteracije do paralelizmov.«

»na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»na drugi, naturalistični strani slogovnega razpona romana, v dialogih in popisih umazane resničnosti miljeja, kjer so povedi pogosto kratke in trde, Petaros spretno poustvarja njegovo podobje in ne gladi ostrih robov.«

»Julija Potrč Šavli se obojega, tako dialogov kot karakterizacije, loteva spretno in z občutkom za detajl.«

»V dialogih pretanjeno poustvarja pogovorni jezik, vanj nevsiljivo vpleta ustrezne slovenske frazeme, pogovorne izraze pa uporablja pogumno, a vselej odmerjeno in brez pretiravanja.«

»Situacije, ki jih spremljamo v zgodbah, tako ostajajo žive in zlahka predstavljive ter učinkujejo, kot bi jih gledali, ne brali.«

»Značilno pojavljanje resničnih zgodovinskih osebnosti ali sodobnikov z estonske kulturne scene, ki v zgodbah zaživijo na novo.«

»V pričujoči zbirki zgodbe nemudoma pritegnejo s humorjem, ki je lahko igriv in zafrkantski, včasih celo bizaren, vedno pa inteligenten.«

»Pomembna lastnost finske in estonske proze je, da ustvarjalci ohranjajo zdravo mero humorja do sebe.«

»Zvočnost je namreč vsaj toliko pomembna kot smisel besedila, in z veliko spretnosti in natančnosti ji je uspelo najti inteligentne in navdušujoče rešitve, ki zvočno, smiselno in pomensko odlično funkcionirajo.«

»pomensko zvest izvirniku in slogovno zelo blizu sodobnemu bralcu«

»Zakaj ne bi opisal svojega potovanja?«

»ne le, da si krajša čas pripora, temveč da do podrobnosti premisli svoj siceršnji vsakdan«

»pomensko zvest izvirniku in slogovno zelo blizu sodobnemu bralcu«

»Zakaj ne bi opisal svojega potovanja?«

»tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj.«

»tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj.«

»Maja Kovač v prevodu uspešno krmari po poeziji, ki je mešanica intimizma in modernizma, ne da bi zapadla bodisi pretiranemu poenostavljanju oziroma 'izboljševanju' na eni strani bodisi pretiranemu hermetizmu na drugi.«

»Prevajalka vse to uspešno detektira in poustvari v jeziku, ki je naraven ravno toliko, kot je moral biti sodobnikom naraven jezik izvirnika.«

»Izdaja tako vključuje pesniško zbirko Srebrne nočne igre, ki je v izvirniku izšla leta 1960, in zbirko Ujetniki vetra.«

»Pogovor z nagrajenko Majo Kovač in prejemnico oz. prejemnikom nagrade za najboljši knjižni prvenec bo vodila literarna kritičarka Tina Kozin.«

»Leto 2023 si bomo prav gotovo zapomnili po izidu vseh treh delov Montaignovih Esejev v prevodu enega izmed največjih slovenskih prevajalcev vseh časov Branka Madžareviča. Skoraj tisoč strani dolgo monumentalno delo francoskega humanista 16. stoletja, ki so ga doslej slovenski bralci lahko v svojem jeziku spoznavali le skozi skromen izbor iz leta 1960, je zdaj dostopno v celoti in v tekoči sodobni slovenščini.«

»Maležič je na podlagi lastnih pisateljskih izkušenj in dobrega poznavanja jezika različnih ljubljanskih subkultur poustvarila prepričljiv urbani jezik, ki se tako po pomenski natančnosti kot po jezikovni spretnosti v največji meri približa izvirnemu. Z nenehnim iskanjem pogosto inovativnih, idiomatično sprejemljivih slovenskih besed oz. besednih zvez, s katerimi je številne kulturološko in družbeno zaznamovane elemente poslovenila, prevajalka slovenske bralce neposredno potopi v tujo realnost, ki pa ji najde paralele v tukajšnji, tako jezikovni kot socialni. V tem smislu je njen podvig prevajalski in pisateljski hkrati.«

»Sleng in vulgarni ulični jezik sta bistvena sestavina radikalne izjave Vernona Subutexa, pri tem pa navdihnjeni ter na debelo začinjeni prevod Jedrt Maležič odigra bistveno vlogo.«